Ko začnete izdelovati načrt pasivne požarne zaščite, je projektiranje evakuacijske poti za izhod v sili prva stvar, ki ji morate posvetiti pozornost. Požarna varnost je najprej osredotočena na varnost stanovalcev zgradbe. Če želimo rešiti življenja, moramo zagotoviti, da bodo ljudje imeli dovolj časa in možnosti, da se ob požaru umaknejo na popolnoma varno mesto.
Da bomo to lahko dosegli, bo treba zavarovati posebno pot za izhod, imenovano »pot za izhod v sili« ali »evakuacijska pot«. Ta je opredeljena kot varna pot (horizontalna in vertikalna), po kateri se lahko ljudje s katere koli lokacije v stavbi ali konstrukciji brez zunanje pomoči umaknejo na varno mesto.
Poti za izhod v sili niso namenjene zgolj varni evakuaciji ljudi, ki jih ogroža požar. Omogočiti morajo namreč tudi hitro in učinkovito delovanje gasilskih enot, ki vstopijo v zgradbo, da bi pogasile požar ali poiskale ljudi, ki se še vedno zadržujejo v zgradbi.
Za izdelavo učinkovite poti za izhod v sili je treba vzpostaviti različne zaščitne ukrepe. Z zagotovitvijo požarno odporne konstrukcije, po kateri je speljana pot za izhod v sili, lahko ogenj zadržujete dovolj časa, da stanovalce lahko evakuirajo. Morda bo treba na poteh za izhod v sili vzpostaviti tudi pozitiven zračni tlak, ki ob požaru odvrača vstopanje dima.
Vodilno načelo pri načrtovanju poti za izhod v sili je naslednje: čas, ki je na voljo za umik, mora biti daljši od časa, ki je potreben za umik. Raziskave kažejo, da je čas, ki ga ljudje potrebujejo, da opazijo požar, ukrepajo in se umaknejo, veliko daljši, kot bi pričakovali. Zato mora biti pot za izhod v sili vedno zmožna zadrževati ogenj precej dalj časa, kot bi običajno predvidevali.
Evakuacija starejših ali oseb z invalidnostmi zahteva posebno pozornost, saj bodo potrebovali dodatno pomoč, več časa ali dodatne možnosti izhoda. Poleg tega je treba upoštevati še varnost gasilskih ali reševalnih enot. Omogočiti jim je treba, da imajo možnost karseda varno evakuirati ljudi, pogasiti ogenj ter tako rešiti življenja in stavbo pred uničenjem.
Stopnja požarne zaščite poti za izhod v sili je odvisna od stopnje tveganja za nastanek požara v stavbi. Praviloma bodo objekti, ki so enostavni in imajo samo eno etažo, potrebovali dokaj preproste ukrepe za zaščito poti za izhod v sili v primerjavi z velikimi, večnadstropnimi stavbami ali stavbami, po katerih se ljudje ne morejo premikati hitro, kot so bolnišnice, domovi za starejše, šole in hoteli. Takšne kompleksne stavbe zahtevajo bolj dovršen in preizkušen načrt evakuacije, pot za izhod v sili pa mora biti dobro vključena v celotno zasnovo stavbe in varna.
Ker dim in vročina, ki jo oddaja ogenj, lahko vplivata na človekovo zmožnost umika, mora biti evakuacijska pot zaščitena pred vdorom dima in plinov, ki lahko človeka onesposobi.
Še zlasti pri požarih v visokih zgradbah se dim lahko dviguje in resno ovira zmožnost ljudi za umik iz stavbe, obenem pa lahko tudi močno ovira prve reševalce pri vstopu v zgradbo in gašenju ognja ter reševanju ljudi. Stopnišča, napolnjena z dimom, so nevarna območja, saj lahko v njih hitro pride do nesreč stanovalcev (zdrsi, spotiki in padci, pojav panike ali medsebojna trčenja).
Praktično je treba pot za izhod v sili obravnavati kot sektor v zgradbi, ki je lahko horizontalen (hodniki, sobe) ali vertikalen (stopnice ali v nekaterih primerih jaški dvigal). Zato je treba pri njeni izvedbi uporabiti proizvode in sisteme, ki zagotavljajo določeno raven požarne odpornosti tako z vidika celovitosti (E) in izolativnosti (I) ter v nekaterih primerih tudi sevanja (W).
Ker so poti za izhod v sili pogosto tudi vstopne (vhodne) poti za reševalne ekipe, se lahko zahtevana požarna odpornost giblje od EI30/EI60 za enostavne zgradbe do EI90/EI120 za kompleksne ali visoke zgradbe. Stene in stropi/tla morajo imeti enako požarno odpornost, prav tako tudi požarna vrata in vsi preboji.
Temeljno vlogo pri načrtovanju poti za izhod v sili ima tudi požarna odpornost konstrukcije, in sicer iz dveh razlogov:
- Prezgodnja zrušitev dela konstrukcije, tudi če ni v neposredni bližini poti za izhod v sili, lahko povzroči popolno ali delno uničenje evakuacijskih poti ali pa zmanjša njihovo učinkovitost.
- Deformacija ali celo zrušenje podpornih nosilnih konstrukcij, še zlasti pri vertikalnih evakuacijskih poteh, lahko povzroči, da poti za izhod v sili ni mogoče uporabiti, četudi ni neposredno poškodovana.
V nekaterih primerih, zlasti pri stopniščnih jaških (vendar ne izključno), je treba vzdrževati nadtlak, ki prepreči vdor potencialno toksičnih, dražilnih ali uspavajočih hlapov ali plinov. Za ta namen je treba uporabiti nekatere požarno odporne kanale, pogosto v kombinaciji z opremo ali kanali za odvod dima.
