Odločitev o izbiri sistema požarne zaščite jeklenih konstrukcij je kompleksna zadeva, o kateri se je najbolje odločiti že v fazi projektiranja, saj lahko pozneje pridemo do nerešljivih problemov.
V prvi vrsti vsekakor odločata splošna opredelitev in namembnost objekta. Za trgovski center ali reprezentativno stavbo bodo vsekakor boljša odločitev intumescentni premazi, za visoko odpornost in estetiko so primerne požarne plošče, za rafinerijo ali grobo konstrukcijo, ki ni vidna, pa gotovo požarni ometi.
Osnovni podatek, ki ga potrebujemo pri izbiri sistema požarne zaščite jeklenih konstrukcij, je razred požarne odpornosti, ki je lahko, kot je že bilo omenjeno, R 30, R 60, R 90 itd., kar predpostavlja uporabo zaščite, ki je bila testirana po standardih EN, standardni požarni krivulji in evropskih tehničnih smernicah ETAG 018 vrednotena po skupini standardov EN 13381.
Atmosferska izpostavljenost jeklenih konstrukcij
Pomemben podatek pri izbiri požarne zaščite jeklenih konstrukcij so okoljski pogoji, ki jim bo konstrukcija izpostavljena. Pri tem je treba vedeti, ali govorimo o notranjih prostorih, polovično izpostavljenih (razni napušči itd.) ali zunanji uporabi. Poleg tega je pomembno vedeti, ali so lahko prisotne visoka vlaga, korozivna atmosfera ali druge posebnosti. Kadar govorimo o običajnih barvah ali premazih, se odpornost jeklene konstrukcije lahko opredeli s kategorijami po standardu ISO 12944.
Problem v praksi je, da korozivne kategorije po standardu ISO 12944 niso neposredno primerljive s kategorijami, ki so v veljavi v grupi evropskih tehničnih smernic ETAG 018 za sisteme požarne zaščite.
Proizvajalci požarnih sistemov so dolžni testirati po grupi standardov EN 13381 in lahko dokazujejo kategorijo uporabe po tehničnih smernicah ETAG 018, jeklena konstrukcija pa je običajno, s stališča antikorozivnih premazov, opredeljena po standardu ISO 12944.
V praksi to lahko povzroča velike težave. Potrebno je dodatno testiranje za ugotavljanje primerljivosti obeh kategorij, kar lahko proizvajalec navede v poročilu ETA.
Kritična temperatura jeklenih konstrukcij
Naslednje, kar moramo poznati, je kritična temperatura jeklene konstrukcije oziroma posameznega nosilca. Kritična temperatura je tista, pri kateri jeklena konstrukcija ali posamezen element izgubi svojo nosilnost pri določeni obremenitvi. To vrednost izračuna projektant ob uporabi standardov Evrokod ter običajno znaša med 500 °C in 550 °C, ni pa to nujno za vse primere. Višja je kritična temperatura, manj požarne zaščite potrebuje konstrukcija (in obratno). Še zlasti so lahko problematične konstrukcije s tankostenskimi profili kategorije 4, ki samodejno padejo na kritično temperaturo 350 °C, če njihova kritična temperatura ni posebej izračunana. Projektant jeklene konstrukcije mora v dokumentaciji podati kritično temperaturo za vsako konstrukcijo, lahko pa tudi za vsak posamezen element konstrukcije. Pomembne omejitve pri odločitvi, kateri sistem uporabiti, so lahko tudi: teža zaščite, estetika, vlaga, mehanska odpornost, zahteve po negorljivosti A1, suha vgradnja, majhne dimenzije profilov (kategorije 4), nizke temperature, hitrost montaže itd. Za pomoč pri izbiri glejte tabelo 3.
Za določitev potrebne debeline požarne zaščite je treba poskrbeti še za podroben opis vrste jeklenih profilov, kar nam pomaga pri izračunu faktorja profila. Večina jeklenih profilov je standardiziranih, v projektni dokumentaciji morajo biti navedeni tipi profilov in njihova dolžina. Faktor profila Ap/V je določen kot razmerje med obsegom požaru izpostavljenega profila in preseka profila. Odvisen je od geometrije profila, debeline sten profila in tudi od vrste zaščite. Za plošče se faktor profila izračuna kot razmerje notranjega ovoja proti preseku profila. Če je določena stran profilov zaščitena z osnovno konstrukcijo, kot je to primer pri sovprežnih stropih, je to treba navesti v dokumentaciji, saj vpliva na izračun faktorja profila. Takrat govorimo o na primer tristranski – namesto štiristranski – zaščiti.
Količina požarne zaščite je lahko ob jasnih pogojih na ta način manjša. Enota za faktor profila je m-1; tanjši je profil, višji je faktor profila, hitreje se profil segreva. Za lažje razumevanje velja obratna relacija; za višje faktorje profila je torej potrebna večja debelina požarne zaščite in za nižje faktorje profila je potrebne manj zaščite, če primerjamo nosilce z enako kritično temperaturo.
Če torej povzamemo, sta za določitev debeline kateregakoli sistema požarne zaščite jeklenih konstrukcij odločilna kritična temperatura in faktor profila hkrati. Proizvajalci zaščite imajo za vsak izdelek tabelo, ki nam za določeno stopnjo požarne zaščite sporoči debelino v odvisnosti od kritične temperature in faktorja profila. Pri tem je treba paziti, da je sistem preizkušen po grupi standardov EN 13381 in klasificiran po standardu EN 13501, saj se na trgu še vedno najdejo proizvodi, ki ne ustrezajo kriterijem ter zaradi lažjih pogojev testiranja predstavljajo nelojalno konkurenco in nevarnost v realnem požaru.
Razmišljajte vnaprej
Odločitev o izbiri sistema požarne zaščite jeklenih konstrukcij je torej kompleksna zadeva, o kateri se je najbolje odločiti že v fazi projektiranja, saj lahko pozneje pridemo do nerešljivih problemov. Kot najboljša rešitev se izkaže, če se investitor, arhitekt, projektant jeklene konstrukcije in projektant požarne varnosti skupaj s poznavalci sistemov zaščite že v zgodnji fazi dogovorijo za rešitev, saj lahko na ta način prihranijo pri stroških in olajšajo izvedbo.
